Paklenica trail 2017

V tole Paklenico se z družino zmeraj radi vračamo, tokrat so se nam pridružili še Boris z družino in Matej. Najeli smo res ugodne počitniške hišice v kampu Bluesun tik ob morju.

Za spremembo nisem prijavljen na Velebit ultra trail, a ker brez doze Velebita ne gre sem se prijavil na Paklenica trail. Jaz in Matej tečeva na daljši 43 km trasi, Boris pa na srednji 25 km.

Zbudimo se v dokaj vetrovno hladno jutro, burja tekom noči ni kaj dosti popustila. Napoved za kasneje pa je vseeno bolj optimistična. Spakiram si najnujnejše in se odpravimo na start. Oblečene imam dolge rokave, saj me kar nekoliko trese. Start je brutalno hiter, po glavni cesti se vsujemo kot horda podivjanih konj. Ali se bo to sploh kdaj nehalo? Vedno se mi nato dogaja, da se po cca. 5 km začnem brzdati, da najdem svoj ritem. Z Matejem tečeva skupaj, nimam pojma na kateri poziciji natančno sva saj smo startali skupaj z krajšo traso. Na prvem resnem vzponu naju prehitijo še trije tekmovalci. Meni postane vroče in slečem si dolge rokave. Takoj ko prideva na vrh na odprto mi je žal, saj je vrh Velebita v oblaku iz katerega ostra burja prinaša mrzle kapljice. Ne trudim se oblačiti in upam, da bomo zavili malo iz vetra. Sva v svetu singlc, obdana z prekrasno pokrajino in počutim se čedalje bolje. Mateju namignem, da sedaj prihaja najin del. In res, kmalu dohitiva in prehitiva prva dva tekača. V kanjonu opraviva ultra kratek postanek in tam pustiva za sabo še tretjega tekača. Sledil je vzpon na Veliko Rujno, Mateju rečem, da sedaj ni predaje. Kmalu se pred nama pojavi naslednji tekač, ko da dohitim nekaj časa tečem za njim in ga nato prehitim. Ne more mi slediti, enako nato napravi še Matej. Tik pod vrhom zagledam pred sabo naslednjega tekača, dohitiva in prehitiva ga na spustu proti planoti Rujno. Zelo zadovoljna s potekom tekme drživa visoki tempo. Ravno ko se trasa nekoliko položi se spotaknem in pri veliki hitrosti zgrmim naprej v preval. Poln adrenalina se takoj poberem, boli me koleno, rama in kolk. Poskušam s tekom in kmalu mi ponovno steče. Sreča v nesreči, vendar v opomin, da od sedaj naprej bolj pazim. Iz Rujnega se spustimo po enaki zelo ne tekaški trasi, kot lansko leto na Velebit ultra trail, nato sledi še nekaj vzpona preden doseževa parkirni prostor, ki je ob koncu asfaltne ceste. Tam naju pričakajo Klara, Mirko in Ana. Spijeva vsak eno malo pivo in odhitiva naprej. Izveva, da sva na tretjem mestu in da zaostajava za cca. 15 minut. Sledi nekaj spusta in nato vzpon do sedla nad Veliko Paklenico ter od tam spust v kanjon. Po kanjonu navzdol nama gre odlično, edini problem je, da je ta čas v kanjonu množica ljudi in je potrebno zelo paziti, da koga ne zbiješ.

Zadnji trije km od parka do cilja minejo kot za šalo in že sva v cilju med zvestimi navijači, ki so tudi tokrat dali vse od sebe. Hvala!

Za 43 km in 2250 vm tehničnega terena sva porabila 5h 9′ in zasedla odlično 3 mesto. Boris je na srednji trasi dosegel odlično 11 mesto.

Rezultati

Prehrana: SIS Energy Gel, SIS Hydro, banane,

Oprema: Gore Fusion kratke hlače, Gore Essential nogavice, majica in kapa Salomon, čevlji Salomon sense Pro, nahrbtnik Salomon Advanced skin 12, ura Suunto Ambit Peak 3.

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.