Velebit Ultra Trail 2016

Kaj naj napišem drugega kot “Odlično izhodišče za začetek letnega dopusta”… Tastar odlavfa, otroci in žena se kopajo nato pa sledi še 13 dni oddiha :).

Tokrat je to moj tretji nastop na tej legendarni trail trasi. Prvič sem bil šokiran nad neizprosnostjo tega terena in pokrajine, a prav tako očaran nad neokrnjeno naravo in lepotami. Drugič sem poizkusil izkoristiti izkušnje, ki sem jih pridobil in se dokončno zaljubil v Velebit.

Start, ki je bil planiran ob vhodu v Veliko Paklenico so zaradi zagotavljanje ustreznosti ITRA točkovanja prestavili v središče Paklenice in tako podaljšali traso za dobrih 5 km. Že zjutraj ob 6 uri je bilo peklenskih 26 stopinj, to bo še žur… Poslovim se od Klare ter se prek koridorja za pregled obvezne opreme prebijem do startnega prostora.

3,2,1,go,go, go. Upam na umirjen začetek vsaj do vhoda v kanjon, vendar spredaj trije navijejo tempo, kot da je v kanjonu cilj. Sam kmalu popustim, odločen da grem svoj tempo. Nekako do 15 km se držim na peti poziciji, dohitim enega Hrvata s katerim nadaljujeva skupaj vse do začetka spusta na planoto Libinje. Vmes prehitiva še enega tekača. Na spustu nekoliko pospešim, vseskozi me nekoliko nervira nahrbtnik, ki je tukaj še posebej težek, saj moraš imeti s sabo veliko tekočine. Na tem spustu dohitim drugo uvrščenega Nikolo. Kmalu doseževa kontrolno točko na Libinjem, sam si nalijem veliko tekočine saj vem, da me čaka cca 20 km do naslednje kontrolne točke, ki je na prelazu Mali Alan. Nikola na drugi strani samo malo popije in nadaljuje. Čudim se tej odločitvi, saj sam vem, da je ta odsek brez vsakršne sence temperatura pa je že krepko nad 30 stopinjami. Kljub temu, da sem naložen kot ena kamela, ga tik pred prihodom na Majstorsko cesto  dohitim. Malo ga povprašam kako se počuti? Če preskočim vse kletvice in komarje, ki so ga morili celo noč, je bila rdeča nit njegovega odgovora, peklenska vročina. Kmalu za tem pritečeva do enega terenskega vozila na katerem stoji eden od organizatorjev s kanistrom vode v rokah. Postaviva se pod terenca, on pa naju polije z od sonca segreto vodo. Bolje je kot nič, žal pa tokrat ni vetra, ki bi naju na tem delu tako polita lahko kar dobro ohladil. Nadaljujem v svojem ritmu in se počasi oddaljujem od Nikole, spredaj ne vidim nikogar. Ko pritečem na na kontrolno točko Mali Alan, vodilni Josip Stipčević ravno odhaja. OK cca 10 do 15 minut prednosti odvisno od dolžine mojega postanka. Prostovoljec na kontrolni točki mi prinese vrečo v katero sem si pred startom pripravil vse, kar bi lahko potreboval. Ko mu rečem, da bom najprej spil ledeno mrzlo pivo se ta le nasmehne in odide… Verjetno si misli, kje boš tukaj 1000 m nad morjem, sredi ničesar in 34 stopinjah dobil ledeno mrzlo pivo. Vso pijačo sem tekom noči imel v zamrzovalnem delu hladilnika in tako zamrznjeno zjutraj dal v vrečo. Do sedaj se je led ravno stopil in pijača je bila ravno prav osvežujoča. Potegnem iz vreče z roso obdano pločevinko ožujskega piva  in jo odprem, KSSSK. Prostovoljec se kar ne more načuditi. Na hitro pojem nekaj malenkosti, si zamenjam nogavice ter dolijem tekočino. Nadaljujem solidno, ves čas se sprašujem kako hitro sem na tem delu tekel preteklo leto, da bi imel vsaj eno primerjavo. Temperatura je bil tokrat sigurno višja, prav tako je bil tempo do sedaj kar navit, pa tudi število km, ki smo jih premagali do sedaj večje, kot lani saj je bila trasa spremenjena. Sam pri sebi si govorim, “pubec idi mirno največja jeba šele pride”. Ko tako po nekaj KM pritečem iz gozda in se pred mano pojavi piramidasta oblika Sv. Brda mi gredo kar dlake po konci. Pa ne samo zaradi impozantne oblike temveč tudi zaradi preteklih spominov. Počutim se dobro, sem pa malo v dvomih kako mi bo šel ta res hud vzpon brez palic. Pretekla leta sem stalno tekel s palicami in vem, da so mi stalno pomagale. Začetni vzpon začnem počasi, še vedno sicer tečem, počutim se dobro in s tekom se odločim nadaljevati vse do gozda, kjer pa je trasa že res zelo strma. Vzpon mi gre kar dobro, izkoristim ga in pojem en gel ter se napijem pijače. Ko pridem na vrh tam zagledam do tedaj vodilnega Josipa. Napravim par slik in nadaljujem, Josip mi sicer sledi, vendar se mu kar hitro oddaljujem. Trasa tukaj bolj ali manj sledi grebenu in se preden se vzpne na Vaganjski vrh, spusti še na planoto Bunovac. Kar naenkrat v daljavi zagledam nevihtne oblake, so sicer še daleč in težko ocenim kam potujejo, ter kje točno gre trasa. Upam da ne gredo proti meni. Cca. pol ure kasneje, ko trasa iz leve strani grebena preide na desno stran, vidim, da bo to še celo sranje. Vmes se ustavim pri dveh gorskih reševalcih, ki si ravno postavljata zavetje, povprašam ju za mnenje. Povesta, da naj nadaljujem, če bo pa kriza pa naj se vrnem do njiju. Nadaljujem in se vedno bolj bližam nevihti, imam vedno večje dvome kaj naj napravim…? Nevihta se nekak giblje vzporedno grebenu, strele švigajo nekoliko nižje, vem pa, da se tukaj ne morem kam umakniti v kolikor oblak zanese nekoliko bolj levo. Upam da tako stanje vzdrži vse do odcepa navzdol proti planoti Bunovac. Končno pritečem do odcepa, slaba stran tega pa je, da se tukaj trasa obrne naravnost proti oblaku, upam da se mi izide. Spuščam se kare seda hitro, če prav je na tem terenu “hitro” relativno. Ne mislim na ničesar drugega, kot to da čimprej dosežem gozdno mejo, sploh ne čutim bolečin enostavno sem poln adrenalina. Končno pridem do gozda, ker se tudi tehnična zahtevnost terena konča in lahko še bolj hitro tečem navzdol. Do kontrolne točke me sedaj loči le še prečenje travnika, vedno bolj dežuje, a k sreči se vsaj čas med bliskom in gromom veča, kar pomeni da sem iz najhujšega in da se nevihta oddaljuje. Na kontrolni točki me kljub temu zadržijo in skupaj čakamo na zeleno luč. Postanek izkoristim ter pojem banano in se napijem. Po cca. 5 minutah se oglasi UKV postaja in spustijo me naprej. Kolikor se da hitro se vzpenjam med oznakami “Pozor MINE”, nekje na polovici poti pridem do dveh gorskih reševalcev, ki sta pred tem javila, da je varno nadaljevati. Kmalu dosežem vrh Velebita (Vaganski vrh), zopet napravim par fotografij. Ozrem se nazaj ne vidim nikogar, ki bi mi sledil. Sedaj je sledil zopet bolj tehničen del, ki preči par sedel preden se končno spusti na planino Marasovič in nato naprej do planote Veliko Rujno. Sonce se je narisalo nazaj in vročina je zopet neznosna. Ko pritečem na Veliko Rujno na žalost ugotovim, da tokrat tukaj ni kontrolne točke. Hitro pogledam na karto in vidim, da me do tekočine loči še cca. 4 km. Na žalost sta bila od teh 4 km dva km zelo tehnična in se praktično ni dalo teči. Končno dosežem kontrolno točko 6 km pred ciljem. Popijem nekaj presneto tople vode, v bidon si je več ne nalivam, saj vem da bo kmalu cilj in je le še navzdol po asfaltirani cesti.

Kmalu sem v Paklenici, še par ulic in zagledam cilj, zagledam Klaro in hčerki, v očeh se mi pojavijo solze, vidim navijače iz Radelj, ki bučno navijajo, kar me kar ponese v cilj. Čestitke padajo, prostovoljec iz Malega Alana pride in me močno stisne, pove da je vedel da bom zmagal, ker sem edini imel res ledeno mrzlo pijačo, ostali so nemočni ugotavljali kako so se segreli napitki. Kaj naj rečem drugega kot fenomenalen razplet v res brutalnih razmerah. Za 85 km in 4900 vm sem porabil malo manj kot 13h. Josip in Nikola pritečeta v cilj tesno skupaj cca 15 minut za mano. Vsi trije smo skurjeni od vročine in z veseljem nazdravimo s pivom.

 

Hvala mojim trem puncam in vsem Martinčkom, ki ste me pričakali v cilju. Analiza je pa itak potekala še dolgo v noč. Sedaj pa na dopust….. jiha.

Rezultati 

Prehrana: SIS Energy Gel, SIS Hydro, banane, pivo, sendvič s pršutom.

Oprema: Gore Fusion kratke hlače, Gore Essential zokni, majica in kapa Salomon, čevlji Salomon sense Pro, nahrbtnik Salomon Advanced skin 12, ura Suunto Ambit Peak 3.

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.