Človek bi rekel, da se nekatere stvari zgodijo ravno ob pravem času, tako je tudi tale prireditev prišla ravno prav in služila kot stres test za 100 milj Istre, ki je na sporedu čez slabe 4 tedne.
Po prekratki noči, nabralo se je le 3 h spanja, sva se z Matejem pojavila v Tacnu na parkirnem prostoru, malo pred eno uro zjutraj. Tam je že bil Jani in še nekaj drugih najbolj zagrizenih tekačev. Skupaj smo se odpravili do startnega mesta, prevzeli številke, ter darilne vrečke, ki sta jih je priskrbela David Kadunc in njegova žena Andreja.
Ko smo se vrnili do avtomobila se je tam že gnetlo tekačev. Človek res ne more verjeti, da se sredi noči, zbere taka množica ljudi, zgolj zato, da se bodo podili gor in dol po Šmarni gori in to celih 12 h.
David je podal še nekaj navodil in že smo grizli v klanec. Prvi vzpon napravimo skupaj, zato se je na vrhu pri vpisu v zvezek, napravila gneča. Nič hudega, je bilo pa zato malo več časa za prekrasen pogled na osvetljeno dolino, kjer za spremembo ni kraljevala megla.
Hitro sem opazil, da je spust kar tehničen in nevaren. Odločil sem se, da ne bom tvegal in da bi rad teh 12 ur končal, brez kakšnih posledic. No kak musklkater je seveda zaželen, drugače se pa ne ve, da smo kaj delali 🙂
Na tretjem ali četrtem spustu, se je Janiju pripetil neroden zvin gležnja in je bil prisiljen končati kroženje po Šmarni gori.
Kmalu se je začelo jasniti in delati prekrasen dan, temperatura je nekoliko padla in na vrhu je zapihal hladen veter.
Z Matejem sva še vedno vztrajala v svojem tempu, ki se je malo po sončnem vzhodom začel obrestovati. Nekoliko bolj toplo dopoldne in trajanje več kot 8 h je začelo terjat svoj davek pri tistih, ki so prehitro začeli.
Malo pred zaključkom so prispele še Klara, Ana, Žana in Julija, ki so se prav tako povzpele na vrh Šmarne gore.
Jaz in Matej sva prišla na vrh zadnjega 18 vzpona skupaj z Davidom Kaduncem in Alenom Božičem, po 11 h in 34 minutah, ter opravila odličen trening. Nabralo se je 60 km in prek 6500 višinskih metrov.
Čeprav se je popoldne pooblačilo in je bilo vetrovno, je pivo in čvekanje v dobri družbi vseeno prijalo.
Čestitke Davidu, Andreji in še komu, ki je pomagal pri organizaciji dogodka, ki se ga je udeležilo prek 100 ljudi, kjer je ob prijavi vsak prejel nagrado in po vrhu ni bilo startnine!
Več informacij na: http://www.davidkadunc.si/12-ur-rekorda-smarne-gore/
markej76 