K-24 (deviška izvedba)

Ena izmed letošnjih želja je bila tudi uspešno zaključiti s K-24.

Trasa
Trasa

Pobudo je zopet dal kdo drug kot Jani Marn, ki je s to potjo uspešno zaključil že 15x, dva poizkusa pa je moral zaradi vremena prekiniti. Dogovorjen je bil termin petek 20.9.2013 ob 24 h, na pot se bi podali štirje: Jani Marn, Matej Hribar, Matej Končnik in jaz. Matej Hribar se nam zaradi obveznost žal ni pridružil.

Kar se mene tiče so dnevi pred startom prehitro minevali saj se nisem počutil preveč dobro, ves čas me je mrazilo v četrtek pa me je izdala še prebava. Ne glede na vse sem se v petek počutil nekoliko bolje in se vseeno odločil sodelovati.

Kot smo bili dogovorjeni, smo se dobili ob 22 h ter se odpravili proti Črni na Koroškem, vmes smo se ustavili še na kavici, ter zapeljali nahrbtnike do Jazbine, tako nam prvih 6 km ni bilo potrebno nositi nahrbtnikov.

Ko smo v Črni tako čakali na start se nam kar ni dalo izstopiti iz  toplega avtomobila v mrzlo vlažno noč.  A kaj češ, če smo se tako odločili je bilo tudi to potrebno… Takoj ko sem odprl vrata, sem začel teči po parkirnem prostoru in kmalu mi je bilo toplo.

Ko je ura odbila polnoč smo se pognali na pot. Prvih 6 km do Jazbine smo pretekli v zmernem tempu si oprtali nahrbtnike in zagrizli v strmino, vmes smo se slikali pri Koči na Naravskih ledinah ter prispeli na vrh Uršlje gore po 2 h in 10 minutah.

Uršlja gora
Uršlja gora

Tudi tukaj smo napravili nekaj slik ter kar hitro nadaljevali proti Slemenu. Moje počutje pa ni bilo kaj prida, nagajala mi je prebava ter me ves čas mrazilo, to sem tudi omenil in ko smo tako napredovali proti Andrejevemu domu na Slemenu, smo se že pogovarjali, kaj bi bilo pametno storiti :(. Odločen sem bil, da če ne bo vsaj malo bolje, da upoštevam Janijev predlog in se vrnem do Črne, kar po glavni cesti, ki vodi do Slemena. Po 3 h in 15 minutah prispemo do Andrejevega doma in treba se je bilo odločiti… Imel sem občutek, da je vsaj v trebuhu situacija malo boljša, mrazilo me je še vedno.

Dom na Slemenu
Dom na Slemenu

Odločil sem nadaljevati do Smrekovca, pojedel sem eno žemljo ter Snickers. Ta del poti do Smrekovca mi je bil nepoznan, vendar so mi podlaga posejana z iglicami in ne preveč naporni vzponi prijali in moje počutje je bilo čedalje boljše. Vmes sem bil sposoben celo spodobne komunikacije z mojima sotrpinoma, ki sta se počutila naravnost fantastično :D. Po 4 h in 53 minutah tako prispemo do Doma na Smrekovcu, k sreči je bil »vulkanološki muzej« odprt in osvetljen, tako da smo se okrepčali lepo na »toplem« :D.

Smrekovec
Smrekovec

Natočili smo gorivo ter nadaljevali čez Krnes in Komen proti Koči na Loki pod Raduho, kamor smo prispeli po 8 h in 10 minutah. Za nami je bilo 47 km in privoščili smo si malo daljši postanek. Oskrbnik koče nam je skuhal Turško kavo, zraven smo si privoščili jedi iz nahrbtnika, malo smo podebatirali, ter dolili potrebno tekočino. 20 minut je hitro minilo in že smo nadaljevali proti prvemu 2000-aku na tej prelepi poti. Vzpon je bil dokaj težaven saj je bila skala spolzka, za povrh pa nas je v začetnem delu vzpona, prijetno ohlajalo z vodo napito grmovje. Kmalu smo se prebili v višje predele, kjer so se odprli prelepi razgledi na že prehojeno pot, Ojstrico in Olševo.

Raduha
Raduha

Na vrh 2062 m visoke Raduhe smo prispeli po 9 h in 30 minutah, napravili smo par slik ter nadaljevali po nezavarovani poti mimo Grohata, vmes naleteli na skupino železarjev, ki jih je vodil kdo drug, kot rekorder premaganih K-24 – Janez Stočko.

Raduha
Raduha

Na križišču cest (Solčava – Koprivna) so nas pričakale boljše polovice in nam pripravile malico.

Okrepčevalna postaja pod Olševo
Okrepčevalna postaja pod Olševo

Pol ure je v dobri družbi in prijetnem čvekanju minilo kot bi trenil in že smo nadaljevali proti 1929m visoki Govci. Vzpon je bil glede na polne želodce in dokaj toplo vreme kar naporen, vendar eden najlepših na tej poti. Na vrh smo prispeli po 12 h in 55 minutah. V prelepem vremenu smo za trenutek postali ter se razgledali po okoliških hribih in seveda napravili nekaj slik.

Govca
Govca

Del poti smo se vrnili in nadaljevali po melišču navzdol, ter mimo izvira Meže do Kumra, kjer so nas zopet čakale Klara, Janja in Ana. Spet smo jedli, kaj pa drugega? :D. Ko smo prispeli, nam punce povedo, da je pred nami še ena skupina, ki je prav tako na K-24.

Okrepčevalna postaja Kumer
Okrepčevalna postaja Kumer

Po 20 minutnem postanku, natanko po 15 h od starta v Črni na Koroškem, smo začeli z zaključnim vzponom na 2126 m visok vrh Pece. Na zaključnem vzponu je potrebno premagati 900 vm, sam vzpon je na začetku dokaj zmeren, na sredini je zelo strm, ter na koncu zopet malo popusti. Noge niso bile več ne vem kako sveže in teh 900 metrov se mi je kar vleklo… Vendar, ko smo dosegli višji predel in ko se je odprl razgled mi je čas zopet hitro mineval in kar naenkrat smo stali na vrhu Kordeževe glave.

Peca
Peca

Začeli smo malo kalkulirati glede končnega časa. Planirali smo nekje 20 h, Jani je pripravil časovnico, ki pa smo jo proti koncu nekoliko prehitevali. Za nami je bilo 79 km za katere smo porabili 17 h in 10 minut, pred nami je bilo sedaj cca. 1600 vm spusta in 11 km poti. Realno gledano bi se nam lahko izšlo pod 19 h, vendar je bilo potrebno zelo paziti na spustu, da se ne pripeti kaj nepričakovanega. Spust smo oddelali v zmernem kontroliranem tempu, vmes smo dohiteli in prehiteli trojico, ki bi lahko bila druga skupina, ki je bila na K-24 in po 1h 20 minut prispeli do makadamske ceste. Zadnjih 4 km smo pretekli v dobrem tempu, imel sem občutek, da je ta zaključni tek prav blagodejno vplival na počutje mojih nog. Na kraj zločina smo prispeli po natanko 18 h 49 minutah in 39 sekundah. Opravili slikanje pred spomenikom ter se odpravili v krčmo na avtobusni postaji, na obvezno pivo, analizo in vpis v knjigo K-24 vtisov.

Cilj
Cilj

Kaj povedati o moji prvi izkušnji na K-24: Pot je izredno lepa, dobro označena, z veliko vodnimi viri in kar nekaj kočami. Po drugi strani, pa je tako, da če želiš uživati na tako lepi poti, moraš biti tudi dobro pripravljen, saj se drugače ukvarjaš z svojimi problemi in ne z lepoto trase. Meni se bo od prve izvedbe najbolj vtisnilo v spomin, res prekrasno pobočje Oljševe, enostavno so bili v tistem momentu sonce, megle in oblaki na pravem mestu :), kar je dalo prelepi Oljševi še dodaten pečat.

K-24 bom najverjetneje še opravil v enem terminu, ko bo vreme nekoliko toplejše in dan nekoliko daljši. Sem bol zmrzljive sorte in verjamem, da bo mi tak termin bolje ustrezal.

Zahvalil se bi Janiju za vodenje, planiranje in koordinacijo ter seveda Mateju za odlično družbo. Zahvalil se bi nepogrešljivim in požrtvovalnim supporterkam Klari, Janja in Ani, ki so nas ne samo oskrbele ampak tudi spravljale v še bolj dobro voljo.

Galerija:

Advertisements

2 Comments

Leave a Reply to markej76 Cancel reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.