Čez Kozjak – Od Dravograda do Maribora (Kungote?)

Glede na to, da je od zadnje ultre minil že slab mesec in da je bil na voljo še preostanek dopusta, sem se odločil, da pretečem še kaj daljšega.

Odločil sem se za prečenje Kozjaka. Pot od Dravograda do Duha na Ostrem vrhu mi je znana, od Duha do Maribora, pa mi je sled posredoval Jani.
Kaj dosti nisem planiral, edino skrb mi je povzročala napovedana vročina in prijetnih 35 stopinj :).
Zaradi tega sem se odločil, da bom pot začel v sredo zjutraj ob 3h iz Dravograda in prosil, Klaro za oskrbovalno postajo med Kapunarjem in Sv. Pankracijem, tam nekje po 8h dopoldan.
V Dravograd me je zapeljal tast in kot planirano sem se proti Košenjaku podal ob 3 uri zjutraj.

Dravograd
Dravograd

Noč je bila jasna in topla , tako da so bila tla suha, megle je bilo le za vzorec pa še ta je bila nižje nad reko Dravo.
Luna je že izgubila nekaj na debelini vendar je še vseeno zelo dobro osvetljevala pot, vseeno pa sem potreboval naglavno svetilko.

Luna
Luna

Na vrh Košenjaka sem prispel po dobri uri in pol, napravil par slik in že nadaljeval pot proti Pernicam.

Košenjak
Košenjak

Zelo vesel sem bil dejstva, da tudi borovničevje po grebenu Košenjaka ni bilo mokro, kot kaže se me je nevihta prejšnji večer usmilila.
Malo pred pol šesto zjutraj sem prispel na Pernice, vmes sem dočakal prekrasen svit, tako da sem lahko snel svetilko.

Dobro jutro
Dobro jutro

Nadaljeval sem v smeri Bistriškega jarka in po markirani poti na Sv. Jernej, ter naprej do sedla pri kmetiji Odernik.

Sv Jernej
Sv Jernej

Jutro je bilo prekrasno, kar malo me je mikalo, da se bi ulegel v travo ter odspal še kako urco ali dve.
Od Odernika sem se napotil po cesti do mejnega prehoda Radelj ter od tam po grebenski mejni poti do Kapunarja, kamor sem prispel po 5h in 11 minutah.

Kapunar
Kapunar

Za mano je bilo 35km, kamelca in bidon sta bila prazna in komaj sem čakal, da pridem do okrepčevalne postaje “Pri veseli Klari” :), a do tja sem moral premagati še cca 2km.
Tudi to sem zmogel 🙂

Malica
Malica

Klari se je pridružila prijateljica Klavdija s hčerko Nadjo in vse tri so me spedenale u nulo 🙂 HVALA!!!

S supporterko pred nadaljevanjem
S supporterko pred nadaljevanjem

30 minutna pavza je hitro minila, pred mano pa je bil zelo težak in vroč del poti do Duha na Ostrem vrhu. Za ta del sem se odločil, da grem po mejni poti, ki preči tri stare maloobmejne prehode ( Remšnik, Kaplo in Gradišče). Pot je zelo lepa in tudi dokaj dobro označena. Po tej poti je do Duha cca 25km, zato sem se oskrbel s pijačo do Duha in s hrano do Maribora. S hrano do Maribora zato, ker trgovina na Ostrem vrhu ne obratuje več.
Tako močno sem bil naložen (trebuh in nahrbtnik), da sem se res počutil kot kamela 🙂
Korak mi je kmalu stekel in ujel sem ustaljen ritem.

Sv. pankracij
Sv. Pankracij

Kmalu sem bil pri Sv. Pankraciju in nadaljeval po strmem travniku navzdol do MOP Remšnik in naprej do MOP Kapla, kamor sem prispel po 7h.
Ura je bila 10, sopara pa taka, da sem na mah izpraznil 0,75l steklenico izotonika. Spraševal sem se, če imam sploh dovolj pijače od Duha na Ostrem vrhu?
Pot od tu do MOP Gradišče je med bolj obiskanimi s strani Avstrijcev, saj je na pobočjih zelo veliko vinogradov in vinotočev.
Tudi tokrat sem srečal kar nekaj pohodnikov in mogoče je tudi zato pot hitreje minila.
Vzpon od MOP Gradišče do Duha na ostrem Vrhu je med strmejšimi na celotni trasi, a je k sreči treba premagati samo 300vm.
Na Duh sem prispel ob 11:40 uri za mano je bilo 60km in 8h 40 minut teka in hoje.

SV Duh na Ostrem vrhu
Sv. Duh na Ostrem vrhu

Zaradi neznosne vročine sem se odločil in namesto juhe, pojedel eno veliko lučko. Spil pol litra tekočine ter napolnil meh in bidon.
Od tu naprej mi pot ni znana in sem se moral zanašati na Garmina in Janijevo sled.
Najprej sem krenil v smeri proti Žavcerjevem vrhu. Nekje pri Velikem Boču sem skrenil in Garmin je napisal “Drawing” in ni več narisal poti, da bi vedel ali se oddaljujem ali približujem pravilni poti.
Šel sem po občutku in prispel do ene kmetije in nato do druge, na obeh smo mi rekli, da sem OK na poti. Ko tako prispem do tretje mi povedo, da sem čisto narobe.
Kmet mi je pokazal kje je Žavcerjev vrh, odločil sem se in pot sekal po grebenu v grapo. Za čuda sem pri tem naletel na markirano pot, prav tako mi je Garmin zopet javil, da sem na pravi poti.
Hvala lepa Garmin, ko te rabim pa od tebe nič… 😦
Kmalu sem zopet skrenil in zgodba z Garminom se ponovi, le da se tokrat ni več pobral. Po bluzenju po Žavcerjevem vrhu sem končno našel tablo in markirano pot proti Tojzlovem vrhu in naprej za Gaj nad Mariborom (Sv. Križ).

SV. Križ
Sv. Križ

Od tu naprej sem sledil markirani poti, ki se je najverjetneje nekje ločila na dve poti. Jaz sem namesto v Maribor prispel v Kungoto :(.
Ko sem pred lokalom, kjer pečejo kebap, burek,itd. čakal na prevoz domov, me je ogovoril en gospod, češ kaj tečem v taki vročini, pa sem mu povedel od kod sem prišel in kaj je bil moj namen in da sem tukaj po pomoti.
On pa se je nasmejal ter pripomnil, da sem že v goricah 🙂
Če sem pa v goricah pol pa lahk en mrzl pir spijem, pa čeprav bi ga raje pred Štukom 🙂 Na zdravje!

Tehnični podatki:
Dolžina poti: 85km
Čas: 12h 7 minut
Premagana višina: 3781m

Trasa
Trasa
Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.